- pesnikoválec
- -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poetáster — tra m (á) knjiž. pesnikovalec, pesnikun: on ni poet, ampak le poetaster … Slovar slovenskega knjižnega jezika