- rodítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od roditi: naloga žene je bila roditev / z obrezovanjem pripraviti veje za roditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rodílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na roditev, rojevanje: porodnišnica kot rodilna ustanova / ekspr. zemlji se je vrnila njena rodilna moč rodovitnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôdnja — e ž (ó) knjiž. roditev, rojevanje: namen zakona ni le rodnja otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rojênje — a s (é) zastar. roditev, rojstvo: rojenje otroka / petdesetletnica rojenja stil. rójenje a s (é; ọ) glagolnik od rojiti: preprečiti rojenje; rojenje čebel; čas rojenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika