- rojênje
- -a s (é) zastar. roditev, rojstvo: rojenje otroka / petdesetletnica rojenja ------ stil. rójenje -a s (é; ọ́) glagolnik od rojiti: preprečiti rojenje; rojenje čebel; čas rojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rojênje
Look at other dictionaries:
čebeláriti — im [čeb in čǝb] nedov. (á ȃ) gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih ♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ròj — rôja m (ȍ ó) 1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj: roj sede na vejo, visi na veji; postaviti panj pod roj; število rojev // rojenje: čebele se pripravljajo na roj; šumeli so kot čebele pred rojem 2. večja skupina letečih živali iste vrste … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ròjidba — ž 1. {{001f}}vrijeme kada se pčele roje 2. {{001f}}rojenje, {{c=1}}usp. {{ref}}rojiti se{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ròjiti se — nesvrš. 〈prez. īm se, pril. sad. ròjēći se, gl. im. ròjēnje〉 1. {{001f}}a. {{001f}}udruživati se u roj, sakupljati se u roj b. {{001f}}izlijetati u roju na svadbeni let (o pčelama) 2. {{001f}}postojati u velikom broju, množiti se, pojavljivati se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rojidba — ròjidba ž DEFINICIJA 1. vrijeme kada se pčele roje 2. rojenje, usp. rojiti ETIMOLOGIJA vidi roj … Hrvatski jezični portal
rojiti — ròjiti se nesvrš. <prez. īm se, pril. sad. ròjēći se, gl. im. ròjēnje> DEFINICIJA 1. a. udruživati se u roj, sakupljati se u roj b. izlijetati u roju na svadbeni let (o pčelama) 2. postojati u velikom broju, množiti se, pojavljivati se… … Hrvatski jezični portal
dorojíti — ím dov., dorójil (ȋ í) končati rojenje: čebele so dorojile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodrézati — réžem in spodrézati réžem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z rezanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodrezati korenine, steblo; padel je, kot bi mu noge izpodrezal / izpodrezati podpore pri mostu; pren., ekspr. izpodrezati korenine birokratizmu // z rezanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méd — ú in a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prestáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
