- rezgèt
- -éta [tudi rǝz] m (ȅ ẹ́) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov 2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cepèt — éta m (ȅ ẹ) cepetanje: rezget in cepet konj / zaslišali smo cepet ženskih čeveljčkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika