- rezgetánje
- -a [tudi rǝz] s (ȃ) glagolnik od rezgetati: rezgetanje konja, žrebca / njeno rezgetanje se je razlegalo po celi hiši / rezgetanje strojnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rezgetánje
Look at other dictionaries:
hŕzanje — a s (r̄) rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kònj — kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oponášati — am nedov. (ȃ) 1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕhanje — a s (r̄) glagolnik od prhati: rezgetanje in prhanje konj / po prhanju se je bolje počutil; prhanje z mrzlo vodo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rèzg — rêzga in rézga tudi rèzg a [druga oblika rǝzg] m (ȅ ē, ẹ; ǝ̏ ǝ̄) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj rezgov 2. redko rezgetanje: rezg konja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezgèt — éta [tudi rǝz] m (ȅ ẹ) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov 2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žrébec — bca m (ẹ) 1. odrasel samec konja: vpreči, zajahati žrebca; rezgetanje žrebcev ♦ vet. arabski žrebec; plemenski žrebec 2. ekspr. mlad, postaven, poželjiv moški: fant je pravi žrebec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žrebíca — e ž (í) 1. samica konja od prvega leta starosti do prve žrebitve: zapreči žrebico; rezgetanje žrebic 2. ekspr. mlada, postavna, poželjiva ženska: ta ženska je žrebica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
