elektrizírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ískra — e ž (í) 1. svetel drobec goreče, žareče snovi: iskre se delajo, krešejo, letijo, švigajo, ugasnejo; iskra je preskočila na zavese in povzročila požar; kresati iskre; snop isker; oči se ji svetijo kot iskre / električna iskra svetloba ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadrástiti — im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj ga je tako nadrastilo / nadrastiti psa na ovce naščuvati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naelektrizírati — am dov. (ȋ) ekspr. močno vznemiriti, razvneti: znal je množice naelektrizirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podnétiti — im, tudi podnetíti in podnétiti im dov. (ẹ ẹ̄; ȋ ẹ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbíčati — am dov. (ȋ ȋ) 1. z bičanjem (zelo) raniti: razbičati upornikom hrbte; pren., ekspr. trpljenje mu je razbičalo srce 2. knjiž., ekspr. razburkati, razpeniti: veter je razbičal morje // vznemiriti, razvneti: knjiga mu je razbičala domišljijo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbúrkati — am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: burja je razburkala morje; proti večeru se je morje razburkalo // ekspr. vznemiriti, razvneti: knjiga bo razburkala javnost; novica je razburkala vaščane / doživetje je razburkalo njegovo domišljijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdrástiti — im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj te je tako razdrastilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdražíti — in razdrážiti im, in razdrážiti im dov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razgréti — gréjem dov. (ẹ ẹ̑) 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika