domišljíja — e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav: v domišljiji si slikati lepoto tujih dežel; bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima domišljijo; razburkati, vzdramiti domišljijo; vse to je le … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbíčati — am dov. (ȋ ȋ) 1. z bičanjem (zelo) raniti: razbičati upornikom hrbte; pren., ekspr. trpljenje mu je razbičalo srce 2. knjiž., ekspr. razburkati, razpeniti: veter je razbičal morje // vznemiriti, razvneti: knjiga mu je razbičala domišljijo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razplájhati — am dov. (ȃ) nar. razburkati, razpljuskati: veter je razplajhal morje / razplajhati vodo v vedru … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpláti — póljem dov., razpôlji razpoljíte; razplál in razplàl (á ọ) knjiž. razburkati, vzvaloviti: veter je razplal morje ● knjiž. to mu je razplalo kri ga je vznemirilo, razvnelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika