- razoroževáti
- -újem nedov. (á ȗ) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razoroževáti
Look at other dictionaries:
metáti — méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ) 1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oróžje — a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razoroževánje — a s (ȃ) glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
