- razločljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da razločiti: razločljivi glasovi, znaki; komaj, težko razločljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razločljív
Look at other dictionaries:
razlóčen — čna o prid., razlóčnejši (ọ ọ̄) 1. ki se dobro vidi ali sliši: govori z razločnim glasom; obrisi predmetov so postajali vedno razločnejši; ti znaki so premalo razločni / razločna izgovarjava, pisava / njegove besede so bile dovolj razločne, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
