ráskav

ráskav
-a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik 2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik ráskavo prisl.: raskavo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • gábrnat — a o prid. (ȃ) redko hrapav, raskav: gabrnata bombaževina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gárast — a o prid. (á) star. hrapav, raskav: garasta koža …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gárav — a o prid. (á) star. hrapav, raskav: garava srajca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grámpast — a o prid. (ā) redko hrapav, raskav: prej gladka koža je postala grampasta; grampasta skorja / zapel je z zamolklim, grampastim glasom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grámpav — a o prid. (á) redko hrapav, raskav: grampava pot; grampava skorja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grápast — a o prid. (á) 1. ki ima veliko grap, jarkov: spuščal se je po grapasti cesti; grapasta tla / tlak je bil ves grapast 2. zastar. hrapav, raskav: grapasta koža …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grápav — a o prid. (á) 1. ki ima veliko grap, jarkov: težko je vozil po grapavih cestah; grapava steza / grapava trda zemlja 2. hrapav, raskav: grapava ploskev; grapava skorja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”