- ráskavec
- -vca m (á) knjiž. zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; stekleni papir: obrusiti, zgladiti rob odžagane deske z raskavcem / papir raskavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.