- pristája
- -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pristája
Look at other dictionaries:
pristájati — 1 am nedov. (ā) 1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati: ladja že pristaja; pristajati ob obali, v pristanišču 2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in se ustavljati: na velikih letališčih letala stalno vzletajo in pristajajo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
áerohidroplán — in aêrohidroplán a m (ȃ ȃ; ȇ ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
amfíbija — e ž (í) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvožívka — e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hídroavión — a m (ȋ ọ̑) letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hidroplán — a m (ȃ) letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: izvidniški hidroplan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letálo — a s (á) motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti; sestreliti sovražno letalo; povzpeti se v letalo; odpotovati z letalom; kabina, krila, rep letala; nosilnost letala; pilotiranje letala; posadka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obràz — áza m (ȁ á) 1. prednja stran glave: namazati, natreti obraz s kremo; skrbno si je obrisal obraz; pokriti obraz z dlanmi, rokami; skriti, ekspr. zakopati obraz v dlani; potegnil si je z roko čez obraz; padel je na obraz; udariti koga v obraz; pot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polégati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati // drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristáti — stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
