dvožívka

dvožívka
-e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka - pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem, Amphibia: brezrepe in repate dvoživke 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: proizvodnja dvoživk za vojaške namene // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi: avtomobil dvoživka 3. slabš. nenačelen, neznačajen človek: politična dvoživka

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • amfíbija — e ž (í) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • človéški — a o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na človek 1 2: a) človeška kri; zgradba človeškega telesa; človeška narava, zavest / karikature niso imele človeške podobe / zgodovina človeškega rodu; član človeške družbe / v drami je ustvaril vrsto človeških… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvožíven — vna o prid. (ȋ) zool., navadno v zvezi dvoživna žival dvoživka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krastáča — e ž (á) dvoživka z zavaljenim trupom in zgrbančeno kožo, posuto z debelimi bradavicami: po travi je nerodno hodila krastača; velika, ostudna krastača …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krkón — a m (ọ̑) nav. mn., zool. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem; dvoživka: brezrepi in repati krkoni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • močeràd — áda m (ȁ á) žival s podolgovatim, valjastim trupom, dolgim repom in žametno črne barve z rumenimi lisami: po blatnih tleh so se plazili močeradi ◊ obrt. močeradi klekljana čipka, katere vzorec ima obliko vijugastega traku različne širine in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • próteus — a m (ọ̑) zool. repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah krasa, človeška ribica: raziskovati življenje proteusa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • púbek — bka m (ȗ) knjiž., redko brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • púbič — a m (ȗ) zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh: opazovati pubiče v mlaki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • púpek — pka m (ȗ) zool. repata dvoživka z vitkim trupom in ob straneh sploščenim repom, Triturus: opazovati pupke v mlaki; močeradi in pupki / planinski, veliki pupek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”