Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zvoníti — ím nedov. (ȋ í) 1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvon dolgo, enolično, glasno, otožno zvoni; brezoseb.: v zvoniku zvoni; zvonilo je, da se je slišalo po vsej dolini // povzročati močne, zveneče glasove pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
budílnik — a m (ȋ) redko budilka: budilnik ropoče, tiktaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drdráti — ám nedov. (á ȃ) 1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila 2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izropotáti se — ám se tudi óčem se dov. (á ȃ, ọ) prenehati ropotati: budilka se je izropotala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mléti — méljem nedov., mêlji meljíte (ẹ) 1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odbrnéti — ím dov. (ẹ í) 1. prenehati brneti: budilka je odbrnela / zvon je odbrnel 2. brneč se oddaljiti: avtomobil je odbrnel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tikatákati — am nedov. (ā) dajati glas tikataka: budilka tikataka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tiktákati — am nedov. (ā) dajati glas tiktak: budilka tiktaka; na steni tiktaka stara ura; enakomerno, tiho tiktakati / sprožil je metronom, da je začel tiktakati / pokvarjena ura že spet tiktaka gre / ekspr. srce mu močno tiktaka bije, utripa tiktakajóč a e … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vékarica — e ž (ẹ̄) nižje pog. budilka: naviti vekarico / drdranje vekarice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzropotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) knjiž. zaropotati: stroj vzropota / budilka vzropota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
