- príkleten
- tudi prikléten -tna -o prid. (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno vežen: zaklenila je prikletna vrata in odšla
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prikléten — tna o prid. (ẹ̑) redko polkleten, podpritličen: preseliti se v prikletno sobo … Slovar slovenskega knjižnega jezika