- prikléten
- -tna -o prid. (ẹ̑) redko polkleten, podpritličen: preseliti se v prikletno sobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
príkleten — tudi prikléten tna o prid. (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno vežen: zaklenila je prikletna vrata in odšla … Slovar slovenskega knjižnega jezika