- prikléti
- -kólnem [u̯n] dov., prikolníte tudi prikólnite; priklél; nam. priklét in priklèt (ẹ́ ọ́) preklinjajoč priti: iz hiše je priklel vojak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
príklet — tudi priklét a m (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno veža: stopiti v priklet; pogovarjati se v prikletu i tudi priklét í ž, daj., mest. ed. príkleti tudi prikléti (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno veža: vhod je bil neposredno od zunaj ali pa iz prikleti; v prikleti so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika