izpraševáti — 1 újem tudi spraševáti újem nedov. (á ȗ) 1. z vpraševanjem poizvedovati: oče izprašuje otroke; izpraševati za dan odhoda, za pot; izpraševal je za domače; nikar me ne izprašuj o tem; izpraševati po počutju, podrobnostih; prijazno, radovedno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kalibrírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir 2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje 3. teh. določevati in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolacionírati — am nedov. in dov. (ȋ) adm. primerjati prepis besedila, listine z izvirnikom, preverjati (točnost prepisa): kolacionirati spričevalo / kolacionirati prepis pogodbe z originalom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konfrontírati — am nedov. in dov. (ȋ) ugotavljati odnos med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjati: konfrontirati mnenja, stališča / večkrat konfrontirata izkušnje / režiser nas konfrontira z realnim svetom ♦ jur. zasliševati pričo ali obdolženca v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontrolírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. ugotavljati skladnost kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzirati, nadzorovati: kontrolirati delo, poslovanje bank; kontrolirati uvoz in izvoz / kontrolira, kdaj prihajajo v službo / redko kontrolira, če je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preračunávati — am nedov. (ȃ) 1. opravljati potrebne računske operacije: medtem ko je on še enkrat vse preračunaval, so drugi odšli // s ponovnim računanjem preverjati: preračunaval je račune, ker končni rezultat ni bil pravilen 2. v zvezi z na z računanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevérjanje — a s (ẹ) glagolnik od preverjati: preverjanje podatkov; preverjanje politične prakse na kongresih; preverjanje pripovedovanega z dejstvi / pismeno preverjanje znanja / preverjanje samega sebe o čem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
resníca — e ž (í) 1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strokóvnost — i ž (ọ̄) kar se pridobi z izobraževanjem navadno za določeno stroko: preverjati, zahtevati strokovnost za določen poklic; stopnja strokovnosti; prošnji je treba priložiti dokazila o strokovnosti / zagotoviti primerno strokovnost dela / zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umérjati — am nedov. (ẹ) 1. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah: umerjati instrumente // preverjati in uravnavati točnost delovanja merilne priprave: umerjati barometre, višinomere 2. star. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
