konfrontirati — konfrontírati dv. <prez. konfròntīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. konfròntīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. pravn. suočiti/suočavati dva svjedoka ili svjedoka i okrivljenoga ukoliko se njihovi iskazi ne slažu 2. općenito,… … Hrvatski jezični portal
konfrontacija — konfrontácija ž DEFINICIJA 1. suprotstavljanje da bi se izvršila usporedba [konfrontacija optuženog s neoborivim dokazima]; suočenje 2. sukob, sudar, sraz [konfrontacija sa životnim teškoćama; konfrontacija dvaju teških karaktera] 3. psih.… … Hrvatski jezični portal
konfrontacijski — konfrontácījskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na konfrontaciju ETIMOLOGIJA vidi konfrontirati … Hrvatski jezični portal
konfrontíranje — a s (ȋ) glagolnik od konfrontirati: konfrontiranje razvojnih programov / konfrontiranje različnih gledanj na diktaturo proletariata / konfrontiranje obtoženca s pričami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
soóčati — am nedov. (ọ) 1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: večkrat so jo soočali z drugimi jetniki, vendar ni hotela nikogar prepoznati; soočati se s kom 2. publ. primerjati, konfrontirati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
soóčiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦ jur. zaslišati pričo ali obdolženca v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
