prestája

prestája
-e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine: oditi z drobnico s prestaje; živeti na prestaji

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • prestájati — 1 am nedov. (ā) 1. biti deležen česa neprijetnega, slabega: lakoto, mraz, hude napore vse to so prestajali na poti do cilja / organizacija je v tistih letih prestajala težko krizo / gripo prestaja navadno kar stoje preboleva ♦ jur. (zaporno)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jetník — a m (í) nav. ekspr. oseba, ki ji je odvzeta prostost: dati jetnikom prostost; odpeljati jetnika na zaslišanje; pogovarjanje jetnikov v celici / spustiti drobnega jetnika iz kletke / star. vojni jetnik vojni ujetnik; pren. človek je jetnik navad ♦ …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kátorga — tudi katórga e ž (ȃ; ọ̑) v carski Rusiji kraj, prostor izgona, zapora in težkega prisilnega dela: pobegniti iz katorge; poslati v katorgo; sibirska katorga // kazen, ki se prestaja v takih okoliščinah: prestajati katorgo; obsoditi na katorgo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kátoržnik — tudi katóržnik a m (ȃ; ọ̑) v carski Rusiji kdor prestaja kazen v katorgi: zapiski katoržnika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • káznjenec — nca m (ȃ) oseba, ki ji je za dalj časa odvzeta prostost: kaznjence vodijo na delo; odpuščeni kaznjenci ♦ jur. kaznjenec do 1945 kdor prestaja daljšo kazen odvzema prostosti v kaznilnici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kríza — e ž (ȋ) 1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • robijáš — a m (á) 1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen: med robijaši je bilo veliko komunistov 2. knjiž. zapornik, kaznjenec: roman o robijaših iz zloglasnega zapora …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tŕpen — pna o prid. (r̄) 1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja: trpni ljudje / trpna vdanost v usodo; trpno sprejemanje vplivov okolja 2. lingv. nanašajoč se na osebek kot cilj dejanja: trpni način /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapórnica — e ž (ọ̑) 1. ženska, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati zapornice; iskati stike z zapornicami // jur. ženska, ki prestaja kazen odvzema prostosti: enotne obleke zapornic 2. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa: odpreti, zapreti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapórnik — a m (ọ̑) 1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe // jur. oseba, ki prestaja kazen… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”