- prestájanje
- -a s (ā) glagolnik od prestajati1: prestajanje lakote / med prestajanjem kazni se je vedel vzorno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kataleksa — katalèksa ž <G mn katàlēksā> DEFINICIJA jez. knjiž. nadoknada nedostajućih slogova u stihu stankom ili produžavanjem sloga ETIMOLOGIJA grč. katálēksis: svršetak, zadnji slog ≃ katalēktikós ≃ kata + lȇksis: prestajanje … Hrvatski jezični portal
kázenski — a o [zǝn] prid. (ȃ) nanašajoč se na kazen ali kaznovanje: a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaznílnica — e ž (ȋ) do 1945 zavod za prestajanje daljših kazni odvzema prostosti za odrasle obsojence: bil je paznik v kaznilnici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poboljševálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod ◊ jur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samíca — e ž (í) 1. žival ženskega spola: samice ležejo, odlagajo jajčeca; mačja samica; samica laboda; samci in samice 2. nav. ekspr. neporočena ženska: na stanovanje ga je vzela stara samica / vse življenje misli ostati samica 3. jetniška celica za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika