- prekláda
- -e ž (ȃ) grad. podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položen na zid, oporo: hrastova, železobetonska preklada / okenska preklada; preklada nad vrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prekláda
Look at other dictionaries:
ôkenski — tudi ókenski a o [kǝn] prid. (ō; ọ) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekládati — am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadprážnik — a m (ȃ) knjiž., redko tram, preklada nad vrati: okrašen nadpražnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadvrátnik — a m (ȃ) arhit. kamnita preklada nad vrati: v nadvratnik vklesani znaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póstelja — e ž (ọ) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekladálec — lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču 2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úd — a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
