obòj — ôja m (ȍ ó) 1. priprava, navadno iz desk, ki kaj obdaja, pokriva: zbiti oboj; zavarovati vodovodni dotok z lesenim obojem; oboj v rudniku 2. knjiž. podboj: odprl je vrata in se naslonil na oboj / okenski oboj okenski okvir … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podbòj — ôja m (ȍ ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / redko okenski podboj okenski okvir / vratni podboj ♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lók — a m (ọ̑) 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe // kar je po obliki temu podobno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níša — e ž (ȋ) vdolbina v steni: zid krasi niša s kipom; radiator je v okenski niši; stranska oltarna niša // manjši stranski prostor kot del večjega prostora: zajtrkovati v jedilni niši; delovna, umivalna niša ◊ biol. (ekološka) niša prostor, način… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óknica — in ôknica e ž (ọ̄; ō) 1. okensko krilo: natakniti oknico na okenski okvir; kitanje šip v oknicah 2. nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: odpreti, zapreti oknice; zeleno pobarvane oknice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okníšče — a s (í) 1. prostor ob oknu: stol je pomaknil v oknišče; obokano oknišče 2. redko okenski okvir: naslonil se je na oknišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oknják — a m (á) star. okenski okvir: okna so šklopotala v oknjakih ◊ vrtn. zaprta greda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okvír — a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ) 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko // tej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
parapét — a m (ẹ̑) grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskin robom in tlemi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podzídek — dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika