prehájati

prehájati
-am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • prelívati — am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pretákati — am nedov. (ȃ) 1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode 2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razpádati — am nedov. (ā ȃ) 1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov 2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada // kem. prehajati v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prevéšati — am nedov. (ẹ) delati, da kaj visi čez kaj: prevešati noge čez rob ležišča; prevešal se je čez vodnjak prevéšati se 1. prehajati iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: čoln se je prevešal na desno 2. ekspr., v zvezi z v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • transcendírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. segati čez meje česa in biti temu zato nedostopen, nespoznaven, presegati: resnica transcendira človeka; vera transcendira razum / umetnina transcendira predlogo; pomen transcendira znak / to transcendira meje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • anastomozírati — am nedov. in dov. (ȋ) biol. prehajati drug v drugega: krvne žilice anastomozirajo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • daníti se — ím se nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se; vstal je, ko se je začelo daniti; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo 2. redko prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dopólnočen — tudi dopolnôčen čna o [u̯n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas do polnoči: dopolnočno razpoloženje gostov je začelo prehajati v pijanost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izgúbljati — am tudi zgúbljati am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za a) kako stvar: izgubljati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izlívati — am nedov., tudi izlivájte; tudi izlivála (í) 1. spravljati kaj tekočega iz česa: izlivati vodo 2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izražati svoja čustva, razpoloženje: izlivati svoje gorje, veselje / pesn. izlivati hrepenenje v pesem izlívati se 1.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”