Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tankočúten — tudi tenkočúten tna o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
profínjen — a o prid. (ȋ) zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stánjšati — am tudi iztánjšati am dov. (ȃ) narediti (bolj) tanko: stanjšati nit, žico; stanjšati pločevino na robovih; stanjšati s kovanjem, valjanjem; plast snega se je stanjšala ● tak kroj obleke postavo stanjša naredi vitkejšo; ekspr. med boleznijo se je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tánek — nka o tudi tènek tudi tenák tènka o in ó [druga oblika tǝn] prid., tánjši (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost, ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tankoslúšen — tudi tenkoslúšen šna o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tankoslúten — tudi tenkoslúten tna o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
