objektívnōst — ž 1. {{001f}}osobina onoga koji je objektivan ili svojstvo onoga što je objektivno; stvarnost, predmetnost 2. {{001f}}pren. nepristranost, nepostojanje predrasuda, pravednost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
objektivnost — objektívnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. osobina onoga koji je objektivan ili svojstvo onoga što je objektivno; stvarnost, predmetnost 2. pren. nepristranost, nepostojanje predrasuda, pravednost ETIMOLOGIJA vidi objekt … Hrvatski jezični portal
objektivitet — objektivìtēt m <G objektivitéta> DEFINICIJA svojstvo onoga što materijalno postoji; zbilja, stvarnost, realnost, predmetnost ETIMOLOGIJA vidi objekt … Hrvatski jezični portal
izníčiti — im tudi zníčiti im dov. (í ȋ) 1. povzročiti prenehanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti: brezdušna tehnika izniči človekovo osebnost; skušal se je popolnoma izničiti / knjiž. izničiti človeštvo uničiti; publ. izničiti nasprotja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdolóčen — a o prid. (ȅ ọ) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
negírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snóvnost — i ž (ọ̄) 1. lastnost, značilnost snovnega: snovnost teles 2. knjiž. resničnost, predmetnost: opisovati snovnost; preoblikovati snovnost v romanu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transcendénten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven: transcendentna predmetnost, resničnost 2. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: bog je transcendenten; transcendenten in imanenten / po veri je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upovedováti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. oblikovati v jezikovno sporočilo: upovedovati misli, predmetnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaznávati — am nedov. (ȃ) 1. čutno dojemati predmetni svet: gledal je, a ni zaznaval tega, kar je videl; zaznavati barve, hrup, smrad; zaznavati premikanje / s čuti zaznavati; zaznavati svetlobo s celim telesom; čutno zaznavati / uho teh zvokov ne zaznava / … Slovar slovenskega knjižnega jezika