čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúša — e ž (ú) 1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imagináren — rna o prid. (ȃ) ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni // ekspr. nedoločen, nejasen: o tem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìndefiníten — tna o prid. (ȉ ȋ) lingv. nedoločen: indefinitni zaimek / indefinitna glagolska oblika neosebna glagolska oblika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìndeterminíran — a o prid. (ȉ ȋ) knjiž. nedoločen, neopredeljen: zgodovinsko indeterminiran pojav; indeterminirana dejavnost, prihodnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kakó — prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàm — prisl. (ȁ) izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kjèr — in kjér prisl. (ȅ; ẹ̑) s členki izraža nedoločen, poljuben kraj: to se lahko zgodi kjer si že bodi; počakaj v hiši ali kjer si bodi; prim. kjerkoli, kjersibodi in kjér vez. (ȅ; ẹ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, na katerem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóder — dra m (ọ) 1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo; gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima 2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóderkóli — in kóder kóli [dǝr] prisl. (ọ̑ ọ̑) izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli in kóder kóli [dǝr] vez. (ọ̑ ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti prostora, po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
