- povzróčanje
- -a s (ọ́) glagolnik od povzročati: povzročanje bolečin, trpljenja / namerno povzročanje škode
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
povzróčanje
Look at other dictionaries:
interpretácija — e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ofrèht — êhta m (ȅ é) etn. povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom: delati ofreht … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogrézati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak // redko delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza 2. nav. ekspr., v zvezi z v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevòd — óda m (ȍ ọ) delanje, povzročanje, da kaj kam pride: prevod plinov; prevod živčnega vzburjenja in prêvod óda m (ȍ ọ; é ọ) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sekatúra — e ž (ȗ) knjiž. povzročanje neprijetnosti, slabe volje s pretiranimi zahtevami: s sekaturo doseči kaj / zlobne sekature … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šikána — e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzbujálen — lna o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na povzročanje magnetnega pretoka z električnim tokom: vzbujalni postopki / vzbujalni tok; vzbujalna napetost napetost, ki povzroči v vzbujalni tuljavi vzbujalni tok; vzbujalna tuljava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrkácija — e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: to dejanje je samo zafrkacija / ušla mu je duhovita, ostra zafrkacija; zbadljivke in zafrkacije 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: preprečiti zafrkacijo / niso mogli več prenašati njegovih zafrkacij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrkáncija — e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: bal se je zafrkancije sošolcev / ni hotel poslušati njihovih zafrkancij 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: zahtevati vsa ta potrdila je navadna zafrkancija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdráharstvo — a s (ȃ) ekspr. delanje, povzročanje zdrah: očitati komu zdraharstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
