- sekatúra
- -e ž (ȗ) knjiž. povzročanje neprijetnosti, slabe volje s pretiranimi zahtevami: s sekaturo doseči kaj / zlobne sekature
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sekatura — sekatúra ž DEFINICIJA reg. zadržavanje koga i oduzimanje vremena prigovaranjem, nevažnim stvarima i sl.; dosađivanje, zanovijetanje, gnjavaža ETIMOLOGIJA vidi sekantan … Hrvatski jezični portal
dišturbo — dìštūrbo (dištȗrbo) m DEFINICIJA reg. ekspr. čin uznemiravanja koga; sekatura, molestiranje, neprikladan posjet, oduzimanje tuđeg vremena, inkomodiranje ETIMOLOGIJA mlet. i tal. disturbo … Hrvatski jezični portal