poveljeváti

poveljeváti
-újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati vodilne, voditeljske funkcije v vojaški enoti ali ustrezni ustanovi: poveljevati bataljonu, četi; na desnem krilu je poveljeval novi poročnik / poveljevati trdnjavi // opravljati vodilne, voditeljske funkcije v kaki enoti, skupini sploh: poveljevati mladinski delovni brigadi; poveljevati gasilski četi / poveljevati vesoljski ladji / ekspr. otrokom iz soseske je poveljeval naš najmlajši jim ukazoval, jih vodil 2. izrekati povelja: komandir je poveljeval glasno in razločno / dov. poročnik je poveljeval: na desno ♦ voj. poveljevati zbor ukazati vojakom, naj se postavijo v zbor poveljujóč -a -e: dvignil se je iz rova, poveljujoč: juriš; knjiž. zmotili so ga poveljujoči materini klici ukazujoči ♦ voj. javil se je pri poveljujočem oficirju oficirju, ki poveljuje v enoti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • centúrija — e ž (ú) pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož, stotnija: poveljevati centuriji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • flotílja — e ž (ȋ) 1. skupina manjših bojnih ladij: poveljevati flotilji; rečna vojna flotilja / štab ameriške zračne flotilje 2. skupina manjših ladij sploh: ribiška flotilja / ekspr. cela flotilja čolnov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kománda — e ž (ȃ) 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj! // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • komandírati — am nedov. (ȋ) 1. pog. ukazovati, odločati: za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena ∙ pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje // nedov. in dov., zastar.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kozáštvo — a s (ȃ) v carski Rusiji miselnost, lastnosti kozakov: duh starega kozaštva // redko kozaki: poveljevati kozaštvu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • manípel — pla m (í) zgod., pri starih Rimljanih vojaška enota iz dveh ali treh centurij: poveljevati maniplu ◊ rel. manipel nekdaj liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • načeljeváti — újem nedov. (á ȗ) načelovati: dve leti je načeljeval odseku za notranje zadeve / načeljevati skupini voditi jo, poveljevati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • načelováti — újem nedov. (á ȗ) 1. biti načelnik: načelovati oddelku za finance / načelovati zadrugi / nekdaj načelovati občini 2. poveljevati, ukazovati: načelovati bataljonu ∙ ekspr. fantje so razgrajali in razbijali, njegov sin jim je pa načeloval jih je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oklópnik — a m (ọ̑) oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki ● poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poveljevánje — a s (ȃ) glagolnik od poveljevati: biti izšolan za poveljevanje modernim vojaškim enotam / razprave o načinu in jeziku poveljevanja v vojski / izročiti poveljevanje najsposobnejšemu poveljstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”