Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kománda — e ž (ȃ) 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj! // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poveljeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na poveljevanje: poveljevalni jezik / njegov glas je bil preveč poveljevalen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povêljniški — a o prid. (ȇ) nanašajoč se na poveljnike ali poveljevanje: imeti poveljniške dolžnosti, pravice ♦ navt. poveljniški most najvišji del krova, odkoder se ladja upravlja; voj. poveljniško mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámoslovénski — a o prid. (ȃ ẹ) 1. nanašajoč se na samoslovence ali samoslovenstvo: nasprotje med samoslovensko in jugoslovenarsko usmerjenostjo / samoslovenski politični publicisti 2. zastar. ki je samo v slovenskem jeziku: samoslovenski javni napisi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
