- oklópnik
- -a m (ọ̑) oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki ● poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oklópnik
Look at other dictionaries:
oklopnik — òklopnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA pov. vojn. onaj koji nosi oklop, koji je zaštićen oklopom ETIMOLOGIJA vidi oklopiti … Hrvatski jezični portal
riter — rȉter m DEFINICIJA pov. u srednjem vijeku, pripadnik profesionalnog vojnoplemićkog staleža; konjanik, oklopnik, vitez ONOMASTIKA pr. (prema zanimanju): Rȉter (Zagreb, Pula), Ritter (izg. Rȉter) (Slavonski Brod, Karlovac, Dalmacija) ETIMOLOGIJA… … Hrvatski jezični portal
džebelija — džebèlija m <N mn e> DEFINICIJA pov. 1. naoružani neregularni vojnik; oklopnik 2. zamjenik na mejdanu ETIMOLOGIJA vidi džebe … Hrvatski jezični portal
