Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezizgléden — dna o prid. (ẹ ẹ̄) knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija // publ. brezupen: brezizgleden boj; znašel se je v brezizglednem položaju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
breznadéjen — jna o prid. (ẹ̑) knjiž., redko brezupen: breznadejna ljubezen / breznadejna trpkost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
breznáden — dna o prid. (ȃ) knjiž. brezupen: breznaden boj; položaj je bil breznaden / breznadna zapuščenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
círculus vitiósus — círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desoláten — tna o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desperáten — tna o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: desperaten boj; desperatna bolezen / zaradi bolezni je bil čisto desperaten obupan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
króg — a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napráviti — im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: napraviti cesto; čevljar je napravil čevlje; napraviti načrt, program; za to pecivo napravite krhko testo; pog.: napraviti kosilo skuhati, pripraviti; napraviti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obúpen — pna o prid., obúpnejši (ū ȗ) 1. ki ne vzbuja upanja; brezupen: obupen poskus; bolezen postaja obupna // ekspr. zelo mučen, neprijeten: prišel je v obupen položaj; ta negotovost je zanj obupna 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
