- brezúp
- -a m (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup; spravljati koga v brezup; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezúp
Look at other dictionaries:
breznadéjnost — i ž (ẹ̑) knjiž., redko brezup: v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezúm — a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezúpnost — i ž (ū) lastnost, značilnost brezupnega: brezupnost bolezni, razmer / knjiž. pogrezniti se v brezupnost brezup ∙ ekspr. vse je do brezupnosti zavoženo popolnoma, čisto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razžírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja, sol je začela razžirati kovinske dele // ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano sploh: rak razžira tkivo; vlaga razžira pohištvo 2. ekspr. zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
