- posvetítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od posvetiti, pokloniti: posvetitev knjige materi / posvetitev pozornosti komu / posvetitev cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klêrik — a m (ȇ) rel. pripravnik za duhovniški poklic ali duhovnik: kleriki in laiki // nekdaj pripravnik za duhovniški poklic, na najnižji stopnji: posvetitev klerikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konsekrácija — e ž (á) rel. obred, pri katerem se posveti oseba ali stvar; posvetitev, posvečenje: asistiral je pri konsekraciji / konsekracija oltarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posvetítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetitev: posvetitveno besedilo / posvetitveni obred … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsvetíti — ím dov., razsvéti; razsvétil (ȋ í) rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar razsvečèn êna o: razsvečena cerkev in razsvétiti im dov. (ȋ ẹ) knjiž. razsvetliti: goreča grmada je razsvetila temo / ob misli nanjo se mu je obraz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žégnanjski — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na žegnanje: žegnanjske jedi / žegnanjski semenj ♦ rel. žegnanjska nedelja tretja nedelja v oktobru, na katero se praznuje spomin na posvetitev cerkva; nedelja, ko se slovesno praznuje god zavetnika cerkve … Slovar slovenskega knjižnega jezika