- posvetílo
- -a s (í) besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga: napisal je dolgo posvetilo / rokopisno posvetilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
posvetílo
Look at other dictionaries:
posvetíti — ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
akróstih — tudi akrostíh tudi akróstihon a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
butíca — e ž (í) 1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš ∙ pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dedikácija — e ž (á) knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo: avtorjeva rokopisna dedikacija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lastnorôčen — in lastnoróčen čna o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis lastnorôčno in lastnoróčno prislov od lastnoročen: lastnoročno podpisati; lastnoročno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
medôknica — in medóknica e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn. zastor med notranjim in zunanjim oknom: potegniti, spustiti medoknice; sonce je posvetilo skozi režo v lesenih medoknicah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poklonílo — a s (í) star. dar, darilo: poklonil ne sprejema ● star. poklonilo je bilo kratko in jedrnato posvetilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posvetílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetilo: knjiga ima tudi posvetilni napis / posvetilni uvod / napisal je več posvetilnih pesmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokopísen — sna o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokopis: uporabljati tiskano in rokopisno gradivo / rokopisne knjige; rokopisno slovstvo / srednjeveške rokopisne delavnice / rokopisni oddelek knjižnice oddelek knjižnice, kjer se hranijo rokopisni spomeniki,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
