posvaríti

posvaríti: -ím dov., posváril (ȋ í) 1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: posvaril ga je, da mu ti ljudje pripravljajo past; ne hodi sama ponoči okrog, jo je posvaril; posvariti pred nevarnostjo / z očmi me je posvarila, naj ne govorim več o tem 2. star. opomniti, ošteti: ostro me je posvarila zaradi mojega slabega vedenja; poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil posvarjèn -êna -o: povedal sem vam, torej ste posvarjeni

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

meníti — ím tudi méniti im dov., méni tudi mêni (ȋ í; ẹ̄) zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč in méniti im, tudi méniti im nedov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objéstnež — a m (ẹ̑) ekspr. objesten človek: posvariti, umiriti objestneža; mladi objestneži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pred — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias