- objéstnež
- -a m (ẹ̑) ekspr. objesten človek: posvariti, umiriti objestneža; mladi objestneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
samovóljnež — a m (ọ̑) ekspr. samovoljen človek: naš mali samovoljnež in trmoglavec / na oblasti je bil samovoljnež in objestnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika