posréčiti se

posréčiti se
-im se dov. (ẹ́ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh posréčen -a -o 1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • pòsrećiti se — svrš. 〈prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. pòsrećio se〉 imati sreće, poći za rukom, uspjeti ⃞ {{001f}}posrećilo mi se slučajno (sam) uspio u čemu, uspio (sam) jer sam imao sreće …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • posrećiti — pòsrećiti se svrš. <prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. pòsrećio se> DEFINICIJA imati sreće, poći za rukom, uspjeti FRAZEOLOGIJA posrećilo mi se slučajno (sam) uspio u čemu, uspio (sam) jer sam imao sreće ETIMOLOGIJA po + v. sreća …   Hrvatski jezični portal

  • posrećivati — posrećívati se nesvrš. <prez. posrèćujēm se, pril. sad. posrèćujūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. posrećiti ETIMOLOGIJA vidi posrećiti …   Hrvatski jezični portal

  • posrećívati se — nesvrš. 〈prez. posrèćujēm se, pril. sad. posrèćujūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}posrećiti se{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pofrtíčiti se — im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se: potica se ji je pofrtičila / načrt se jim je pofrtičil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogodíti — ím dov., pogódil (ȋ í) 1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rátati — am dov. (ȃ) nižje pog. 1. postati: ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela 2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega 3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • urájmati — am dov. (ȃ) nižje pog. slučajno kje dobiti, najti: urajmati kaj zelo poceni / urajmati koga doma urájmati se 1. nav. 3. os. slučajno se zgoditi, se pripetiti: pogosto se urajma, da iskanega človeka ni doma / taka priložnost se redko urajma je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”