posplôšiti

posplôšiti
-im dov. (ō ō) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere: posplošiti dejstva, izkušnje, spoznanja; vsako stvar nekritično posploši // prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posplošiti avtobiografsko snov; pisatelj je v romanu posplošil svoj odnos do glavnega junaka posplôšiti se postati splošen, razširiti se: to ime se je sčasoma posplošilo posplôšen -a -o: posplošeni primeri; stvari so bile preveč posplošene

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • generalizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran a o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objektivírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način, opredmetiti: v tem liku je pisatelj objektiviral svojo svobodoljubnost; objektivirati se z delom 2. prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objektivizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način, opredmetiti: z dejanji objektivizirati svoj psihični svet; ideja se je objektivizirala v različnih pojavih 2. prikazati, oblikovati kaj tako, da …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pavšalizírati — am dov. in nedov. (ȋ) pavšalirati: pavšalizirati znesek za najemnino ● publ. pavšalizirati problematiko približno oceniti, posplošiti pavšalizíran a o: pavšaliziran prispevek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poóbčiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. posplošiti: dejstvo je poobčil iz nekaj primerov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • posplôšenje — a s (ȏ) glagolnik od posplošiti: posplošenje izkušenj, podatkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • posplošítev — tve ž (ȋ) glagolnik od posplošiti: poenostavitev in posplošitev izjav, primerov, sodb / posplošitev avtobiografske snovi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • primér — a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • raztegníti — in raztégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”