- pospravílo
- -a s (í) knjiž., redko glagolnik od pospraviti: vedno ji zmanjka časa za pospravilo sobe / pospravilo sena
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izkupíček — tudi skupíček čka m (ȋ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: prešteti, razdeliti izkupiček od prodanega blaga / star. kupiti kaj iz izkupička, za izkupiček, z izkupičkom / izkupiček predstave so namenili za dobrodelne namene ∙ žarg … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pospráviti — im dov. (á ȃ) 1. dati kaj na določeno, pravo mesto: pospraviti igrače, knjige / pospraviti krožnike na polico; perilo je pospravila v omaro; vedno mora sama pospraviti za otroki; nikoli ne pospravi za seboj // narediti, da je kaj urejeno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika