Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ločíti — in lóčiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poedínost — i ž (ȋ) knjiž. posameznost: poedinost in splošnost / hotel je izvedeti čim več poedinosti podrobnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posámičnost — i ž (ȃ) posameznost: pred njim je oživela vsaka posamičnost / posamičnost stvari … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razločeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. videti, slišati kaj kot posameznost: s hriba je dobro razločeval ljudi na dvorišču; v temi ni mogel več razločevati predmetov na mizi; razločevati kaj s prostim očesom; iz te razdalje se predmeti še dobro razločujejo // z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razločíti — in razlóčiti im dov. (ȋ ọ) 1. videti, slišati kaj kot posameznost: slišal je govorjenje, a ni mogel razločiti posameznih besed; z okna ni mogel razločiti otrok na igrišču; kljub mraku je razločil predmete v sobi; razločiti kaj z mikroskopom, s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpoznáti — znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti 2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpoznávati — am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
