dekodírati — am dov. in nedov. (ȋ) teh. razpoznati kodirane podatke: dekodirati signale / dekodirati podatke ● knjiž. dekodirati besedilo, sporočilo razumeti, dojeti njegov pomen, vsebino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazpoznáven — vna o prid. (ȅ á ȅ ā) knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati: strupene gobe so večkrat nerazpoznavne / v mraku so bili obrisi gor nerazpoznavni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebráti — bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prečítati — am dov. (ȋ) 1. z branjem priti do konca besedila; prebrati: ko je knjigo prečital, jo je posodil prijatelju 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: tako nečitljivo pisavo ima, da je ni mogoče prečitati // dojeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbráti — bêrem dov., stil. razberó; razbrál (á é) 1. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: na spomeniku je razbral le še ime; list je popackan, zato se nekaterih besed ne da razbrati; s težavo je razbral napis / razbrati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpoznáva — e ž (ȃ) glagolnik od razpoznati ali razpoznavati: razpoznava znakov / zgodnja razpoznava rakavih obolenj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpoznáven — vna o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
značílen — lna o prid., značílnejši (ȋ) 1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega: značilen napev pesmi; značilne poteze kakega obraza / njegovo pisanje je mogoče spoznati po zanj značilnem slogu / njegov nasmeh je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
