prebrati — prèbrati (što) svrš. <prez. prebèrēm, pril. pr. āvši, imp. prebèri, prid. trp. prȅbrān> DEFINICIJA očistiti od primjesa; odvojiti, odabrati ono što odgovara, što je bolje za upotrebu; otrijebiti [prebrati grah] ETIMOLOGIJA vidi prebirati … Hrvatski jezični portal
prèbrati — (što) svrš. 〈prez. prebèrēm, pril. pr. āvši, imp. prebèri, prid. trp. prȅbrān〉 očistiti od primjesa; odvojiti, odabrati ono što odgovara, što je bolje za upotrebu; otrijebiti [∼ grah] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
oklícati — oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ) 1. razglasiti: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado 2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrstíca — e ž (í) 1. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri: na strani je štiriindvajset vrstic; označiti slabo odtisnjene vrstice; goste vrstice / napisati, prebrati nekaj vrstic // tisk. kovinska ali na film narejena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
banderóla — e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
berílo — a s (í) 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja // sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bréve — a m (ẹ̑) rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
číra čára — číre čáre ž, čírih čár (ȋ ā) nav. mn. čirečare: teh čirih čar ne morem prebrati medm. (ȋ ā) pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: čira čara, že ga ni več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čírečáre — čár ž mn. (ȋ ā ȋ ȃ) ekspr. 1. črte, narejene brez pravega namena: po mizi riše razne čirečare 2. nerazločno napisane črke: tvojih čirečar ne znam prebrati 3. čarovna znamenja: čarovnik je delal po zraku čirečare … Slovar slovenskega knjižnega jezika