posámič

posámič: prisl. (ȃ) izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden / če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase / redko vsako jajce zavij posamič posebej, zase

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

glóta — e ž (ọ̑) star. ljudstvo, množica: strahopetna glota ◊ bot. trava s kratkopecljatimi, posamič stoječimi klaski, Brachypodium … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podráščec — a [čǝc] m (ȃ) bot. rastlina z navadno srčastimi listi in cveti, stoječimi posamič ali v šopih, Aristolochia: navadni podraščec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posámez — prisl. (ȃ) knjiž. posamič: kozorogi se pasejo ponavadi v čredi, redko posamez / kliči vsakega posamez posebej, zase … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rmánec — nca m (ȃ) bot. vodna rastlina s pernatimi listi in drobnimi rdečkastimi cveti, stoječimi posamič ali v socvetjih, Myriophyllum: klasasti rmanec … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias