- pomóčen
- -čna -o prid. (ọ̑) zastar. 1. ki je v pomoč: oblegancem so poslali pomočno četo 2. pomožen: izšla je pomočna knjiga za pouk jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pomóčen
Look at other dictionaries:
pomočíti — móčim dov. (ȋ ọ) 1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo 2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
