pomočíti

pomočíti
-móčim dov. (ȋ ọ́) 1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo 2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z vodo 3. knjiž. zmočiti s sečem: otrok je pomočil posteljo; pes je večkrat pomočil sobo ● ekspr. svoj nož je nekajkrat pomočil v tujo kri nekaj ljudi je zabodel, ubil; ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila pomočíti se knjiž. opraviti malo potrebo: pijanec se je pomočil kar pred vrata // izprazniti sečni mehur: otrok se je pomočil pomóčen -a -o: v smolo pomočen les; pomočena tla; pomočen s krvjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • góba — e ž (ọ) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kropílnik — a [tudi u̯n] m (ȋ) rel. kropilni kamen: pomočiti prste v kropilnik // kropilnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lopática — e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice // priprava za nalaganje jedi:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • namočíti — móčim dov. (ȋ ọ) 1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu // pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omočíti — omóčim dov. (ȋ ọ) 1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice 2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo // pomočiti: omočil je palec v vodo ◊ knjiž., ekspr. tudi oni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potúnkati — am dov. (ȗ) pog. potopiti, pomočiti: potunkati glavo, noge v morje / sredi jezera ga je potunkal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zamočíti — móčim dov. (ȋ ọ) 1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo: zamočiti škaf, da ne pušča / knjiž. dež je zamočil zemljo namočil 2. star. pomočiti: zamočiti pero v črnilo ●… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”