góba — e ž (ọ) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kropílnik — a [tudi u̯n] m (ȋ) rel. kropilni kamen: pomočiti prste v kropilnik // kropilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lopática — e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice // priprava za nalaganje jedi:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namočíti — móčim dov. (ȋ ọ) 1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu // pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omočíti — omóčim dov. (ȋ ọ) 1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice 2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo // pomočiti: omočil je palec v vodo ◊ knjiž., ekspr. tudi oni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potúnkati — am dov. (ȗ) pog. potopiti, pomočiti: potunkati glavo, noge v morje / sredi jezera ga je potunkal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamočíti — móčim dov. (ȋ ọ) 1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo: zamočiti škaf, da ne pušča / knjiž. dež je zamočil zemljo namočil 2. star. pomočiti: zamočiti pero v črnilo ●… … Slovar slovenskega knjižnega jezika