- policáj
- -a m (ȃ) nav. ekspr. miličnik, policist: policaji so ga odvedli; skupina policajev na konjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
policáj
Look at other dictionaries:
Alexandre Bondar — ( ru. Александр Бондарь; born 21 September 1972) is a Russian writer and novelist, literary remake genre founder.He was born in Krasnodar, Russia, in 1972. He studied at Kuban State University in the Department of Journalism and also at Moscow… … Wikipedia
Naša mala klinika — (Our Little Clinic) were three, a Slovenian, Serbian and Croatian, series broadcast by POP TV and NOVA TV respectively, between 2004 and 2007. Seven seasons were broadcast. The series was written by Marko Pokorn, Rok Vilčnik and Branko Đurić Đuro … Wikipedia
Police (Serbe) — Police serbe Histoire Au XIVe siècle, sous la dynastie des Nemanjić, les policiers sont les garants de la sécurité publique, et patrouillent principalement sur les routes pour préserver les voyageurs des bandits. Ils sont alors habillés en… … Wikipédia en Français
Police serbe — Badge de la police serbe … Wikipédia en Français
Сной, Йоже — Для этой статьи не заполнен шаблон карточка {{Персона}}. Вы можете помочь проекту, добавив его … Википедия
jáven — vna o prid. (á) 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja // ki se kaže, izraža v kaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karabinjêr — ja m (ȇ) v italijanskem okolju miličnik, policaj: pokazati karabinjerju potni list; italijanski vojaki in karabinjerji ◊ voj. karabinjer v nekaterih deželah, nekdaj vojak konjenik, oborožen s karabinko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kífeljc — a [fǝl] m (ȋ) pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kléti — kólnem [u̯n] nedov., kolníte tudi kólnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ ọ) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
