pojav — pȍjāv m DEFINICIJA 1. određena činjenica zasnovana na nekoj prirodnoj zakonitosti; efekt/efekat [Magnusov pojav] 2. zast. pojava, v. ETIMOLOGIJA vidi pojaviti … Hrvatski jezični portal
pójav — a o prid. (ọ) navadno v zvezi s krava, psica ki se goni: pojava krava, psica / glas pojavega jelena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenaséljenost — i ž (ẹ) pojav, stanje, da je kaj preveč gosto naseljeno: prenaseljenost nekaterih mest, pokrajin povzroča velike probleme ♦ ekon. agrarna prenaseljenost pojav, stanje, da se na določenem področju s poljedelstvom ukvarja glede na površino… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rédkost — tudi redkóst i ž (ẹ; ọ̑) 1. pojav ali dejstvo, da je kaj redko: tak pojav je precejšnja redkost; redkost teh izdelkov v prodaji 2. redek predmet, pojav: na dražbi bo tudi nekaj redkosti / bibliofilska, knjižna, muzejska redkost 3. lastnost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slučájen — jna o prid. (ȃ) ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: ta pojav ni slučajen; biti vesel slučajnega srečanja / slučajni mimoidoči; slučajna najdba ♦ filoz. slučajni pojav pojav, ki bi bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epifenomén — a m (ẹ̑) knjiž. pojav, ki spremlja glavni pojav, sopojav: epifenomeni družbenoekonomskih tvorb … Slovar slovenskega knjižnega jezika
erúpcija — e ž (ú) 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija 2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
geotropízem — zma m (ȋ) bot. pojav, da rastlinski organi rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej: pojav geotropizma pri rastlinah / pozitivni geotropizem korenin; negativni geotropizem stebla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
invêrzija — tudi inverzíja e ž (é; ȋ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbrúh — a m (ȗ) 1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika // prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
