Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàr — čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raritéta — e ž (ẹ̑) knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redčína — e ž (í) 1. površina v gozdu, porasla z redkim drevjem ali grmovjem: ko je prišel na redčino, so ga opazili; jase in redčine 2. ekspr. kar je redko: najprej je pojedel redčino, potem pa žličnike 3. knjiž. redkost: redčina zraka v višinah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takráten — tna o prid. (ā) ki je bil, obstajal takrat: značilnosti takratne miselnosti; stroj je bil za takratne razmere redkost; dejavnost takratnega vodstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrána — e ž (á) večja ptica črne ali črno sive barve s spredaj nekoliko ukrivljenim kljunom: vrane krakajo; jata vran; krokarji, srake in vrane ∙ ekspr. tak delavec je bela vrana redkost, izjema; lačna vrana sito pita lačen, reven človek daje, pomaga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
